Vozlišče evropske dediščine je gostilo dialoge o dediščini: Spletni seminar o kulturni dediščini za regenerativni digitalni prehod v sosednjih državah EU novembra. Dogodek, ki ga je vodila fundacija Europeana, je bil del projekta „Obzorja dediščine: Europeana Project Week“ in se je zbralopribližno 250 udeležencev. Sprožila je bogate pogovore o tem, kako se naši kolegi v sosednji regiji EU približujejo digitalni, zeleni in družbeni preobrazbi Evrope.
Po prvem dogodku Dialogi o dediščini, ki je bil osredotočen na demokracijo in vključevanje, se je drugi dialog o dediščini osredotočil na digitalno preobrazbo ter poudaril vrednote družbene in okoljske odgovornosti. Na spletnem seminarju je bilo proučeno, kako lahko ta načela opolnomočijo sektor dediščine v sosednjih državah EU, da bo uspeval in izpolnjeval svoje javno poslanstvo v digitalni dobi. Poudaril je tudi priložnosti za vseevropsko sodelovanje, ki presega meje sedanjega članstva v EU.
Razprave, ki so temeljile na pozivu vozlišča evropske dediščine k ukrepanju„Krepitev odgovornega digitalnega prehoda za kulturno dediščino in z njo“, so bile osredotočene na delo enakovrednih partnerjev v Ukrajini, Moldaviji, na Zahodnem Balkanu in Kavkazu. Spletni seminar sta organizirali fundacija Europeana in Europa Nostra v okviru pilotnega projekta vozlišča evropske dediščine, ki ga financira EU.
Nastavitev prizorišča
Dialogi o dediščini so se začeli z navdihujočim sporočilom Sofie Taes, podpredsednice upravnega odbora združenja Europeana Network Association in predsednice delovne skupine pobude Europeana za podporo digitalni kulturni dediščini Ukrajine. Njene pozdravne besede so poudarile pomen sodelovanja in delovanja kot mreže. Strinjala se je s trenutnimi prizadevanji pobude Europeana in njenimi načrti za razširitev sodelovanja zunaj EU. Albanija, Srbija, Severna Makedonija in Ukrajina že prispevajo podatke za Europeana.eu in imajo posamezne člane v združenju Europeana Network Association, kar kaže na vse tesnejše sodelovanje s sosedami EU.
Oleksandra Veselska je nato na Hatathonu 2024 predstavila projekt krimskega tatarskega jezika, ki je prejel nominacijo Europeane za digitalno dediščino. Povedala je, kako si skupina prostovoljcev prizadeva za ohranitev krimskega jezika - ki ga UNESCO priznava kot resno ogroženega - v digitalni dobi. Med izzivi, s katerimi se srečujemo, so pomanjkanje računalniških jezikoslovcev, specializiranih za avtohtone jezike, generacijske vrzeli v digitalni pismenosti in znanju jezikov ter ovire, povezane z vojno in okupacijo. Kljub temu je Oleksandra prepoznala priložnosti, kot so odpornost in vključenost skupnosti ter nacionalna in mednarodna izpostavljenost. „Ti izzivi samo podžigajo našo odločenost, da zagotovimo, da jezik ne bo le preživel, temveč bo tudi uspeval,“ je dodala. Izvedite več o projektu.
Direktor za kulturo, ustvarjalnost in šport pri GD za izobraževanje in kulturo Georg Häusler je v svojem govoru v imenu Evropske komisije poudaril pomen digitalnega prehoda na kulturno dediščino in pohvalil vozlišče za vključevanje sosedstva EU v to ključno razpravo: „Vozlišče se je uveljavilo kot temelj za razpravo o dediščini na vseevropski ravni.“ Poudaril je pozitiven učinek digitalizacije na številnih področjih, od obravnavanja podnebnih sprememb do krepitve ohranjanja in interaktivnega vključevanja občinstva, hkrati pa izpostavil izzive, ki jih moramo skupaj premagati, kot so visoki stroški dostopa do tehnologije, digitalni razkorak in prevlada nekaj ponudnikov tehnologije.
Okrogla miza o digitalni preobrazbi v sosedstvu EU
Na okrogli mizi so sodelovali Hulé Kechichian, višji vodja projektov v TUMO Centru za kreativne tehnologije v Armeniji, Senada Demirović Habibija, predsednica združenja IDEAA Urban House Association v Bosni in Hercegovini, in moderatorka Vesna Marjanovic, generalna sekretarka organizacije Europa Nostra Serbia. V pogovoru je bila obravnavana digitalna preobrazba na področju kulturne dediščine v Bosni in Hercegovini in Armeniji ter širše v sosedstvu EU.
Udeleženci in udeleženke foruma so razpravljali o trenutnem digitalnem razkoraku med državami EU in tretjimi državami ter o tem, kako bi to lahko oblikovalo prihodnje priložnosti za sodelovanje. Poudarili so, da bi morali kljub izzivom, kot so omejeno strokovno znanje, viri, socialno-politična vprašanja in pomanjkanje skupnega trga, kot je EU, to vrzel obravnavati kot „digitalni most“ in ne kot razkorak. Ta sprememba perspektive spodbuja sodelovanje na področju dediščine, ki temelji na digitalizaciji, in ustvarjanje širšega vseevropskega občinstva, ki se ukvarja z dediščino. Poudarili so tudi priložnosti za spodbujanje inovacij z izmenjavo in uporabo digitalne dediščine na konfliktnih območjih, da bi utrli pot trajnemu miru.
Raziskovanje potreb, izzivov in priložnosti digitalne preobrazbe
Udeleženci so bili razdeljeni v dve sobi, ki omogočata aktivno razpravo o potrebah, izzivih in priložnostih digitalne preobrazbe. Ta zanimiva srečanja sta omogočila moderatorja Amra Hadžimuhamedović, direktorica Centra za kulturno dediščino pri Mednarodnem forumu v Bosni, in Jolan Wuyts iz fundacije Europeana.
Vsako skupino je začel navdihujoč začetek pogovora. V prvi skupini je Ines Vodovipec, namestnica direktorja Narodne in univerzitetne knjižnice Slovenije in članica združenja Europeana Network Association, delila vpogled v to, kako Europeana Country Group v Sloveniji sodeluje z Armenijo in Severno Makedonijo pri pobudah digitalne preobrazbe. V drugi skupini je Olena Zenchenko iz Muzeja ukradene umetnosti v Ukrajini delila, kako ta virtualni muzej ponuja digitalne kopije predmetov kulturne dediščine, ki so jih ruski okupatorji uničili ali ukradli.
Udeleženci in udeleženke so se nato ponovno sestali na plenarnem zasedanju, da bi izmenjali svoje izkušnje in ključne ugotovitve. Po spletnem seminarju bo na podlagi teh razprav pripravljeno kratko poročilo. Prispeval bo k širšim projektnim dejavnostim, kot so politična priporočila, naslovljena na novoizvoljene institucije EU, z namenom ustreznega vključevanja in spodbujanja izmenjav s sosednjimi državami EU.
Zaključek in naslednji koraki
Sneška Quaedvlieg-Mihailović, generalna sekretarka organizacije Europa Nostra in vodja projekta vozlišča evropske dediščine, je podala sklepne ugotovitve in predstavila naslednje korake. Poudarila je pomen vseevropskega sodelovanja s sosednjimi državami EU in izpostavila skupni evropski kulturni prostor, v katerem ima lahko dediščina ključno vlogo pri reševanju izzivov, kot so konfliktne ali pokonfliktne razmere, in z njimi povezanih družbenih vprašanj. „Ne želimo le izvažati, temveč tudi uvažati strokovno znanje, ustvarjalnost in odločnost iz sosednjih držav v EU. Partnerstva za preobrazbo potrebujejo enakost in vozlišče je trdno zavezano spodbujanju te vizije,“ je dejala.
Napovedala je tudi naslednji spletni seminar o dialogih o dediščini, ki bo potekal v začetku leta 2025 in bo osredotočen na kulturno dediščino za trajnostno Evropo, pripravljeno na prihodnost, po prisotnosti vozlišča za evropsko dediščino na konferenci COP29 v Bakuju v Azerbajdžanu. Kmalu se bodo odprle prijave, naročite se na glasilo vozlišča evropske dediščine, da boste prejemali najnovejše informacije.
Podoživite dialoge o dediščini
Oglejte si celoten posnetek dialogov o dediščini in podoživite navdihujoče razprave!
Želite izvedeti več?
Pridružite se socialnemu forumu vozlišča evropske dediščine, da bi nadaljevali pogovore, in bodite na tekočem z več informacijami o naslednjih dialogih o dediščini, „Kulturna dediščina za trajnostno Evropo, pripravljeno na prihodnost“ leta 2025!
Vozlišče evropske dediščine lahko spremljate tudi na družbenih medijih.