O členu 14
Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu iz leta 2019 vključuje člen 14, tj. določbo, ki varuje status del vizualne umetnosti, ki so v javni domeni. Zlasti zagovarja načelo, da bi morala javna dela ob digitalizaciji ostati v javni domeni. Pomembno je, da se določba uporablja za vsak material, ki izhaja iz dejanja reproduciranja, ne le za fotografije.
„Člen 14 – Dela vizualne umetnosti v javni domeni
Države članice zagotovijo, da po izteku obdobja varstva dela vizualne umetnosti nobeno gradivo, ki izhaja iz dejanja reproduciranja tega dela, ni predmet avtorske ali sorodnih pravic, razen če je gradivo, ki izhaja iz tega dejanja reproduciranja, izvirno v smislu, da je avtorjeva lastna intelektualna stvaritev.“
V praksi besedilo člena 14 zagotavlja prožnost med izvajanjem na nacionalni ravni na načine, ki lahko vplivajo na uspeh bistvenega in obveznega načela, ki ga zagovarja. Člen 14 se na primer uporablja za „dela vizualne umetnosti“ in ne za vsa ustvarjalna dela ter šele po „preteku trajanja varstva dela vizualne umetnosti“.
To sproža številna vprašanja. Kaj bi se moralo zgoditi z reprodukcijami del v javni lasti, ki ne spadajo v običajni pomen „vizualne umetnosti“, kot so obrti ali starine? Kaj bi se moralo zgoditi z reprodukcijami del, ki niso bila nikoli zaščitena z avtorskimi pravicami, kot so umetniška dela Leonarda da Vincija in drugih renesančnih umetnikov? Ali je člen 14 retroaktiven ali se bo uporabljal le za reprodukcije, izdelane po datumu nacionalne uveljavitve? In končno, kako bi lahko člen 14 vplival na sorodne pravice, ki niso priznane za neoriginalno fotografijo, na primer pravice avdiovizualnih producentov?
Ozka razlaga člena 14 je, da morajo samo države v Evropski uniji in Evropskem gospodarskem prostoru, ki imajo sorodne pravice za neoriginalne fotografije, revidirati nacionalne zakone, da bi odpravile takšno varstvo. Da bi razumeli širše posledice, naša projektna skupina spremlja, kakšno je nacionalno izvajanje v vsaki državi članici.
Preseganje dobesednega pomena člena 14
Nekatere države so revidirale zakonodajo, da bi presegle zahteve iz člena 14. V teh državah avtorsko pravo zdaj zagotavlja večje zaščitne ukrepe za javno domeno v duhu člena 14.
Spremenjena določba Švedskeo sorodnih pravicah izključuje novo varstvo za fotografije vseh „umetniških del“, za katera se avtorska pravica ne uporablja več, in ne le za dela vizualne umetnosti. Člen 49 švedskega zakona o avtorski pravici se tehnično uporablja samo za fotografske slike ali primerljive tehnologije reproduciranja. Vendar je vlada pojasnila, da če dejanje ali tehnologija neoriginalnega reproduciranja ne spada v kategorijo „fotografskih slik“, zakon o avtorskih pravicah ne zagotavlja nobenega varstva za izvedbo ali gradivo, ki ga je izdelala.
Tudi Nemčija ima širše stališče. Člen 68 nemškega zakona o avtorski pravici izključuje, da bi bile „reprodukcije vizualnih umetniških del v javni domeni“ varovane s sorodnimi pravicami, priznanimi za fotografska dela in izdelke, izdelane na podoben način kot fotografije (kot so 3D-skeniranje in drugi nosilci za reproduciranje). Določba je retroaktivna, saj se uporablja za reprodukcije vizualnih umetniških del od trenutka prenehanja avtorske pravice na izvornem delu, tudi če je bila reprodukcija izvedena pred prenehanjem te avtorske pravice.
Ozek pristop k izvajanju
Druge države so sprejele ozko stališče glede člena 14. Avstrija, Danska in Španija so revidirale določbe o sorodnih pravicah, da bi se uporabljale samo za umetniška dela, za katera so avtorske pravice potekle. Danska in Španija sta določbo izvajali dobesedno in po roku za izvedbo, da ne bi bili kaznovani zaradi znatnih zamud pri prenosu. Obe državi načrtujeta ponoven pregled in morebitno revizijo svoje zakonodaje, da bi bila pozneje širša.
V nekaterih primerih je lahko prenos preozek. Člen 49a zakona o avtorski pravici na Finskem zdaj izključuje varstvo sorodnih pravic „fotografije umetniškega dela, katerega obdobje varstva se je izteklo“. Ni jasno, kako naj sodišča razlagajo besedilo ob upoštevanju širšega nabora materialov, ustvarjenih med reproduciranjem, kot so podatki, metapodatki ali drugi mediji, ki presegajo „fotografije“. Določba se uporablja le za fotografije, izdelane po 3. aprilu 2023.
Ali je potrebno nacionalno izvajanje?
Ker se zdi, da je člen 14 usmerjen v uporabo sorodnih pravic za neoriginalno fotografijo, nekatere države brez takih pravic niso reformirale nacionalne zakonodaje.
Belgija določbe ni prenesla, pri čemer je pojasnila, da ločena določba ni potrebna, saj belgijsko avtorsko pravo že zahteva, da so ta gradiva „avtorjeva lastna intelektualna stvaritev“, da bi bila varovana z novo avtorsko pravico. Pomislek je bil, da bi vključitev nove določbe lahko povzročila zmedo in dvoumnost v avtorskem pravu, saj se prag že uporablja za vse kategorije del in ne le za dela vizualne umetnosti. Druge države,ki zavračajo prenos, so Francija, Madžarska,Luksemburg , Nizozemska, Poljska in Slovaška.
Nasprotno pa je Hrvaška prenesla člen 14, tako da je njegovo celotno besedilo vključila v člen 18 o „nezaščitenih stvaritvah“. Med postopkom posvetovanja je sektor kulturne dediščine zahteval, da se vključi besedilo „umetniško delo“ in ne „umetniško delo vizualne umetnosti“, vendar predlog ni bil sprejet. Kljub temu njegova vključitev pošilja jasno sporočilo o pomenu varovanja javne domene. Do podobnih prenosov je prišlo v Estoniji, Latviji, na Portugalskem in v Romuniji.
Omejitve kulturne dediščine, ki presegajo avtorske pravice
Avtorske pravice pa so le ena vrsta omejitve, ki lahko omeji uporabo reprodukcij materialov v javni lasti.
Italija in Grčija imata zakone o kulturni dediščini, ki omejujejo uporabo kulturne dediščine v javni lasti za nekatere namene brez dovoljenja in plačila pristojbine. To pomeni, da bo reprodukcija v javni domeni, vendar za delo, ki ga upodablja, še vedno velja drugačna pravica, ki omejuje njegovo uporabo.
Nazadnje, moralne pravice ali pogodbeni pogoji se lahko uporabljajo tudi za delo, ki je upodobljeno na načine, ki vplivajo na uporabo ali razpoložljivost reprodukcije.
Naslednji koraki
V kratkem bomo objavili pregled z informacijami, ki smo jih zbrali o različnih državah. Manjkajo nam informacije s Cipra, iz Litve in Islandije, zato se, če jih imate, obrnite na [email protected]. Prav tako se lahko pridružite skupnosti Europeana Network Association Copyright Community, da ostanete na tekočem z razvojem na tem področju.
Nadaljnje branje
Za več informacij o tej temi je na voljo nekaj dodatnih virov, ki se vam bodo morda zdeli koristni:
Nedavni članek AndreeWallace z naslovom Surrogate Intellectual Property Rights in the Cultural Sector (Nadomestne pravice intelektualne lastnine v kulturnem sektorju)
Stran združenja Communia o evroviziji in stran portala za izvajanje direktive o enotnem digitalnem trgu, namenjeni členu 14.
Novinarska objava Deborah de Angelis z naslovom„Ali je javna domena v Italiji ogrožena?“
Prihodnji dogodek ob dnevu javne domene 2024 bo 7. marca 2024, osebno v Bruslju in prek spleta.
Posebna zahvala članom projektne skupine iz člena 14, ki so sodelovali pri raziskavah in zbiranju podatkov, potrebnih za to delovno mesto.